enlaceZapatista

O setvah in žetvah

Zapatistična vojska ljudske osvoboditve. Mehika.

Oktober 2023.

Pred skoraj 15 leti smo opozorili na nočno moro. Bilo je na seminarju in govorili smo z glasom pokojnega SupMarcosa. Tako so šle naše besede:

O setvah in žetvah
(Januar 2009)

Morda moje besede ne bodo zares uporabne za to, kar je osrednja tema tega pogovora. Morda pa tudi bodo.

Pred dvema dnevoma, prav tisti dan, ko smo govorili o nasilju, je Condoleezza Rice, uradnica ameriške vlade, katere ime je tako težko izreči, izjavila, da so za dogajanje v Gazi krivi Palestinci in Palestinke, saj so po svoji naravi nasilni in nasilne.

Podzemne reke, ki tečejo po svetu, morda spreminjajo geografijo, a pojejo isto pesem.

In ta, ki jo slišimo zdaj, poje o vojni in žalosti.

Nedaleč od tod, v kraju, imenovanem Gaza, v Palestini, na Bližnjem vzhodu, v sosednji državi, težko oborožena in izurjena vojska, vojska pod poveljstvom izraelske vlade, napreduje proti smrti in uničenju.

Njeni dosedanji koraki so bili podobni klasični vojaški osvajalski vojni: najprej intenzivno in množično bombardiranje z namenom uničenja «živčnih» vojaških točk (tako jih imenujejo vojaški priročniki) in «mehčanja» utrdb odpora. Sledi železni nadzor nad informacijami: vse, kar je moč slišati in videti «v zunanjem svetu», torej zunaj območja vojaških operacij, mora biti izbrano po vojaških merilih. Nato je na vrsti intenzivno artilerijsko obstreljevanje sovražnikove pehote z namenom ščitenja lastnih enot medtem, ko te napredujejo na nove položaje, temu pa obkolitev in obleganje sovražnikove posadke z namenom njegove oslabite, nato pa napad, katerega cilj je uničenje sovražnika in s tem osvojitev položaja. Na koncu je na vrsti «čiščenje» verjetnih «gnezd upora».

Vojaške enote, ki sodelujejo v invaziji se ob nekaterih spremembah in dopolnitvah korak za korakom držijo vojaškega priročnika za sodobno vojskovanje.

Mi o teh stvareh ne vemo veliko in zagotovo obstajajo strokovnjaki za tako imenovani «bližnjevzhodni konflikt», nekaj pa želimo povedati tudi z našega zornega kota:

Sodeč po fotografijah, ki so jih posredovale tiskovne agencije, so «živčni centri», ki so jih uničila letala izraelske vlade, hiše, barake, civilna poslopja.

Med uničenimi stavbami nismo videli bunkerjev, vojašnic, vojaških letališč ali topniških baterij. Zato, oprostite naši nevednosti, menimo, da so piloti slabo merili ali pa v Gazi takšnih «živčnih» vojaških točk sploh ni.

Nismo imeli te časti, da bi obiskali Palestino, vendar domnevamo, da so v teh hišah, barakah in stavbah živeli ljudje, moški, ženske, otroci in starci, ne pa vojaki.

Prav tako nismo videli utrdb odpora, temveč le ruševine.

Videli smo doslej jalova prizadevanja, da bi vzpostavili medijsko blokado in vlade večih držav, ki oklevajo med tem, da se bodisi delajo neumne bodisi da invaziji ploskajo. Tu so tudi že dolgo neuporabni Združeni narodi, ki izdajajo mlačna sporočila za javnost.

Toda počakajte. Zdaj nam je prišlo na misel, da so morda za izraelsko vlado ravno ti moški, ženske, otroci in starci sovražni vojaki in da so zanjo ravno barake, hiše in stavbe, v katerih živijo, te vojašnice, ki jih je potrebno uničiti.

Torej je bil namen artilerijskega ognja, ki je zgodaj zjutraj zadel Gazo, zagotovo zaščititi pehoto izraelske vojske pred njenim napredovanjem proti tem moškim, ženskam, otrokom in starcem.

Sovražnikova postojanka, ki jo želijo oslabiti z obleganjem in blokado Gaze, pa torej ni nihče drug kot palestinsko prebivalstvo, ki tam živi, cilj napada pa njegovo uničenje. In da bo vsak moški, ženska, otrok ali starejša oseba, ki se bo uspela skriti in tako izogniti predvidljivo krvavim napadom, nato «ujet» oziroma «ujeta». S tem bo čiščenje končano, vojaški poveljnik, ki to operacijo vodi, pa bo lahko svojim nadrejenim sporočil: «našo nalogo smo izpolnili».

Še enkrat oprostite naši nevednosti. Morda to, kar govorimo, pravzaprav ni ravno bistveno. In da bi morali kot staroselci in bojevnice, kar smo, namesto ostrega zavračanja in obsojanja zločina v teku, zares dolgo razpravljati in se nato izjasniti o tem, ali se je vse to začelo s «sionizmom», «antisemitizmom» ali pa morda z Hamasovimi bombami.

Morda so naše misli zelo preproste. Morda nam manjkajo odtenki in za analizo vedno zelo pomembne opombe ob strani. Toda mi, zapatisti in zapatistke, v Gazi vidimo poklicno vojsko, ki mori prebivalstvo, ki se ne more braniti.

Kdo spodaj in na levi strani lahko molči?

-*-

Ali kaj pomaga, če spregovorimo? Ali naši kriki ustavijo kakšno bombo? Ali naša beseda reši življenje palestinskega otroka?

Mi mislimo, da pomaga. Morda ne bomo ustavili bombe, niti se ne bo naša beseda spremenila v oklepni ščit, ki bi preprečil, da bi krogla kalibra 5,56 mm ali 9 mm z na dno naboja vgraviranimi črkami «IMI» («Israeli Military Industry») dosegla prsi deklice ali dečka. Toda morda se bo naša beseda z drugimi v Mehiki in po svetu združila v šepetanje, nato v glasen govor in v krik, ki ga bo moč slišati v Gazi.

Ne vemo, kako je s tem pri vas, toda mi, zapatisti in zapatiske iz EZLN, vemo, kako pomembno je sredi uničenja in smrti slišati nekaj spodbudnih besed.

Ne vem, kako naj to razložim, vendar se izkaže, da besede, ki pridejo od daleč, morda ne ustavijo bombe, vendar se zaradi njih zdi, kot da bi se v črni sobi smrti pojavila razpoka in bi skozi njo prodrlo malo svetlobe.

Glede vsega ostalega, kar se bo zgodilo, se bo zgodilo. Izraelska vlada bo sporočila, da je zadala hud udarec terorizmu, hkrati pa bo pred svojim ljudstvom skrivala razsežnost pokola, veliki proizvajalci orožja bodo dobili ekonomsko spodbudo za spopad s krizo, «svetovno javno mnenje», to prilagodljivo bitje, ki je vedno v sozvočju s stanjem stvari, pa bo pogledalo drugam.

Toda to ne bo vse. Zgodilo se bo tudi, da se bo palestinsko ljudstvo še naprej upiralo, da bo preživelo ter se še naprej borilo in bo pri tem še vedno uživalo podporo za njihov boj od tistih od spodaj.

In morda bo preživel tudi deček ali deklica iz Gaze. Morda bosta odrasla, z njima pa bodo zrasli tudi pogum, ogorčenje, bes. Morda bosta postala vojaka ali borca ene od skupin, ki se borijo v Palestini. Morda bosta sodelovala v spopadih z Izraelom. Morda tako, da bosta streljala s puško. Morda tako, da se bosta sama razstrelila s pasom iz dinamitnih palic.

In potem bodo tam zgoraj pisali o nasilni naravi Palestincev in Palestink ter dajali izjave, v katerih bodo obsojali tovrstno nasilje, in ponovno bo potekala razprava o tem ali je kriv sionizem ali antisemitizem.

In takrat se ne bo nihče vprašal, kdo je posejal to, kar se danes žanje.

V imenu moških, žensk, otrok in starcev Zapatistične vojske ljudske osvoboditve.

Subcomandante Insurgente Marcos.

Mehika, 4. januar 2009.

-*-

Tisti, ki so bili takrat, pred skoraj 15 leti, otroci in so preživeli, no ….

So tisti, ki so bili odgovorni za sejanje tega, kar se danes žanje, in so tisti, ki nekaznovano sejejo ponovno.

Tisti, ki so še pred nekaj meseci opravičevali in branili invazijo Putinove Rusije na Ukrajino z utemeljitvijo, da ima prva «pravico do obrambe pred potencialno grožnjo», morajo zdaj postati mojstri žongliranja, da ta isti argument v primeru Izraela prikažejo kot neveljavnega (ali se pretvarjati, da so pozabili). In obratno.

Danes se se otroci in mladi tako v Palestini kot v Izraelu – in po vsem svetu – spoznavajo s tem, kar uči terorizem: da ni meja, pravil, zakonov in sramu.

Niti odgovornosti.

-*-

Niti Hamas, niti Netanjahu. Ljudje v Izraelu bodo preživeli. Ljudje v Palestini bodo preživeli. Morajo si dati priložnost in trdo delati zanjo.

Medtem bo vsaka vojna še naprej le uvod v naslednjo, še bolj divjo, še bolj uničujočo, še bolj nečloveško.

Iz gora mehiškega jugovzhoda.

Subcomandante Insurgente Moisés.
Mehika, oktober 2023.

No hay comentarios »

No hay comentarios todavía.

RSS para comentarios de este artículo.

Deja un comentario