Mi smo zdaj tu

Jul212021

Mi smo zdaj tu

Ura je bila 06:59 zjutraj po mehiškem času na dan 20. junij 2021, ko so se iz krova La Montañe na obzorju začeli megleno zarisovati obrisi Iberskega polotoka. Ob 09:14:45 zjutraj se je ladja zasidrala v Baioni oziroma v zalivu Bayona, Galicija, španska država, Evropa. Od tam je geografija Portugalske je lučaj stran in proti severo-vzhodu se vidi Vigo. Vsi so zdravi in zdrave. Zaradi papirologije in drugih zadev bosta La Montaña in Enota 421 ostali tukaj vse do izkrcanja, ki je predvideno za torek 22. junija ob 17h po lokalnem času. Enota ene od španskih policijskih struktur se je vkrcala na ladjo, vzela podatke o posadki in potnikih oziroma potnicah, preverila potne liste in izvedla rutinski pregled. Vse je v redu. Vremenske razmere: oblačno, rahel in pogost dež, temperatura je 15 stopinj Celzija.

Kmalu zatem se je La Montañi približalo nekaj jadrnic, na katerih so bili tovariši in tovarišice iz uporne Evrope, ki so pozdravili ladjo ali pa so morda prišli preveriti, če je kaj resnice na govoricah, ki so se razširile po kvartih, hribih in podeželju po celem svetu o tem, da so «Zapatisti sprožili invazijo na Evropo».

Na obali, ob vznošju nečesa, kar je izgledalo kot svetilnik, je ena druga skupina vzklikala «Predamo se!» Ne, saj ni res, samo šalimo se. Vzklikali so «Zapata Vive!», «Dobrodošli» in še…no, ni se dobro slišalo. Držijo transparente in plakate. Kolikor lahko vidijo oči potnikov in potnic, ni nikjer nobenih obscenih znakov, kar bi lahko pomenilo, da se od nas niso distancirali…zaenkrat. Nekaj ubogih ne najbolj orientiranih duš nosijo znak, na katerem piše: «Uporna večerja s pokovko. Galicijska čorba, empanadasi s sardinami in nečim drugim [Ídem]. Poseben popust za zavojevalce, hrošče in mačke-pse». Drug znak pravi: «Spravite me stran od tu!». Najbolj preudarni uporabljajo svoje transparente kot dežnike.

Evropsko nebo od ganjenosti joka. Njegovi solza se ne da razlikovati od tisti, ki vlažijo lica članov in članic Ekipe 421, ki so jih preizkušali sonce, morje, bojazni in adrenalin. S svojim korakom, svojim pogledom, svojim srčnim utripom so ljudje Majev – tako bo rekla legenda – v 50 dneh in nočeh prečkali Atlantik kot del njihovega dolgega in turbulentnega potovanja za življenje.

Zunaj je mraz, toda znotraj, v geografiji srca, nekaj ogreva drušo. V hribih mehiškega jugo-vzhoda, se sonce smeji in prvi toni cumbie igrivo zazvenijo iz zvočnikov.

Seveda, izkrcanje, prihod zračne delegacije, organizacija agende, sestanki, praznovanje besede, vse to šele pride.

Rečeno drugače, mi smo šele začeli.

SupGaleano

junij 2021

Música: La Cumbia del Sapito – Alfredo y sus Teclados